Bil je tih deževen dan, ko sam sem spet ostal. Od tega je minilo že dobre pol leta, želja po ljubiti in biti ljubljen pa je resnično iskrena in velika.
Nikoli ne reci nikoli, saj se zagotov zgodi prav tisto, kar si večkrat trdil, da nečesa ali nekaj ne boš naredil. Želja po ljubezni, po nežnosti je velika, tako tudi snoči, ko je počasi mirno padal dež. Čeprav to ni moja navada, sem zvečer zavil v Tivoli, kjer se da koga spoznati pa čeprav samo za kratek klepet. Čeprav je meni in vsem popolnoma jasno, da se tja hodi le zaradi …. besede ne bom napisal, ker tako in tako vemo katera je 
Kmalu, ko sem izstopil iz avta se je moj pogled ustavil na precej postavnega fanta in na mojo srečo je bilo tudi obratno. Srce je začelo močneje biti, vendar sva bila oba izjemno nerodna in nikakor ni noben naredil prvega koraka. Se je pa opazovani začel pomikati v ozadje, senco in nisem si mogel kaj, da mu ne bi sledil. Bilo je lepo, predvsem mi je bilo všeč, da je izkazoval precejšnjo mero nežnosti. Poljubi so bili res pravi, spominjali so me na tisto pravo željo po ljubezni, … skratka težko opisati, vendar bilo je tako, kot da se poznava že od prej, da sva zaljubljena, ….
Po parih minutah pa sva dobila družbo, no 2 m stran sta se pojavila še dva in takrat me je vse skupaj minilo in sem odšel v noč, ker enostavno ne morem prenesti bližine še koga … Mogoče bo kdo rekel, le kakšen bumbar pa si. Ja, ne vem kakšen, takšen pač, ki želi ljubiti in biti ljubljen.
