Marsikdo bo pritrdil, da so pregrešne misli, če fant razmišlja o fantu, punca o punci, kako fajn bi bilo, da bi mu lahko na uho nežno zašepetal: “Ljubim te in rad te imam!”
Pa so to res pregrešne misli in želje, ali pa je to le del vsakdanjika, življenja nekoga, ki si želi za življenjskega sopotnika imeti v istem spolu? Nihče in nič ne more povzročiti, da fant raje pogleda za fantom, ali pa punca za punco. Nekateri trdijo, da je to bolezen, da je greh, …. pa kaj jaz vem kaj še vse. Jaz pa vem, da sem čisto normalna oseba, ki je povsem vpet in umeščen v družbo. Sicer res, da tega ravno ne obešam na veliki zvon, pa vendarle.
Predvsem pa dobro vem, kako se je soočiti z dejstvom, da moje srce, oči veliko raje vidijo fanta namesto punce. najhujši trenutki so leta, ko se začneš spoznavati, ko pravzaprav niti ne veš kaj se dogaja in zakaj pogledi sprva nehote, kasneje pa vedno bolj pogosto in namensko, sledijo fantom. Najtežji meseci, lahko tudi leta so, ko se s tem soočaš, ko poskušaš, da bi bilo drugače, pa tega ne moreš spremeniti. Kriza je lahko pri nekaterih celo tako globoka, da se zatečejo k alkoholu, drogam, …. Najhuje pa je, če se te zaradi tvoje drugačnosti odrečejo starši. bližnji, prijatelji, … Precej bolje pa je, ko se popolnoma sprijazniš s tem dejstvom in da pač verjetno nikoli ne boš imel otrok.
No, nekateri to resda prikrivajo v stilu biseksualnosti, se poročijo in imajo otroke. Poznam kar nekaj fantov, ko so kasneje po nekaj letih imeli čedalje več popoldanskih in večernih sestankov, službenih in drugih obveznosti, saj so svoje želje po fantu morali realizirati, sicer je nervoza, nestrpnost bila čedalje hujša, začeli so se prepiri z ženo, …. Kar nekaj zakonov se je tudi končalo, ko so žene izvedele za želje in potrebe svojih možev. Kdo na koncu še najbolj nasanka niti ni potrebno posebej omenjati, verjetno otroci.
Ne vem, nisem igralec, verjetno ne bi mogel igrati dvojnega življenja …..
